Umetnost me najbolj zanima takrat, ko se dotakne nečesa globljega.

Umetnost je bila vedno del mene.

Čeprav sem se pri osemnajstih po nasvetu staršev odločila za študij uprave, saj naj bi le to zagotavljalo varnost in stabilnost zaposlitve, je postajal moj umetniški duh vse glasnejši in tako sem leta 2016 začela zelo spontano slikati svoje prve mandale.

Mandala kot prostor miru in meditacije

Mandale sem začela risati in slikati zelo organsko kot samouk. V njih sem našla svet reda, ravnovesja in zbranosti. Med ustvarjanjem vzorcev, ki so se porajali v moji domišljiji, sem bila osredotočena na trenutek, tukaj in zdaj, vse ostalo ni obstajalo. Tako zelo sem se poglobila v ustvarjanje, da sem včasih pozabila jesti ali iti na stranišče.

Raziskovala sem sveto geometrijo, simboliko oblik in pomen barv. Mandale sem risala in slikala z barvicami in akrilnimi barvami.

Od mandal do drugih oblik izražanja

Moje ustvarjanje se je skozi leta razširilo in razvijalo.

Prvih deset let sem skozi slikanje mandal iskala popolnost, simetrijo, red in stabilnost. Natančno načrtovanje in ponavljanje vzorcev sta mi dajala občutek prizemljenosti in varnosti.

Postopoma pa so te lastnosti zamenjale vse večja želja po svobodi ter sprejemanju nepredvidljivosti, zato sem začela ustvarjati abstraktne slike ter grafike. Zadnji dve leti me še posebej me privlači linorez, kjer me navdušuje nepredvidljiv značaj odtisa.

Kaj želim s svojim delom?

S svojimi deli želim predvsem v opazovalcu vzbuditi nekakšen občutek. Ni toliko pomembno, kakšen je, bolj pomembno je, da ob opazovanju slike ne ostane brezbrižen.

Svoje umetniško ustvarjanje redno objavljam na družbenih omrežjih, kjer s fotografijami, v zadnjem času pa tudi z videi, prikazujem proces nastajanja svojih del.

Svoje znanje namreč zelo rada delim, saj me veseli, če moje delo koga spodbudi, da tudi sam prime za svinčnik, čopič ali drugo ustvarjalno orodje.

Ne moti me, če kdo moje ideje posnema; pomembno mi je, da se ustvarjalni duh širi dalje.

Mandale imajo zame globok duhovni pomen. Dojemam jih kot energijske slike, ki s svojo vibracijo barv, vzorcev in simetrije lahko pri posamezniku, ki je zanje dojemljiv, predstavljajo podporo pri vzpostavljanju notranjega ravnovesja.

Moj navdih

Navdih za ustvarjanje najdem predvsem v naravi; v opazovanju gibanja ptic v letu, premikanju oblakov in občudovanju simetrije sončnice, ki zraste na mojem vrtu.

Obiskovanje naših gora, predvsem Julijskih Alp, mi omogoča, da sem prisotna v trenutku ter da se vračam h svoji biti, od kjer se ideje porajajo naravno in spontano. Tudi s tekom rada odmislim vsakdanje stvari in se vrnem k sebi.

Bolj kot sem prisotna, več kreativnih idej se ustvari v mojem umu, zato pogosto rečem, da se slika dela in da ne delam slike. Sama sem namreč samo izvršitelj tega, kar se želi izraziti skozi čopič.